Na našem dvorišču je dolgo sameval majhen črn avto. Meni se zdijo vsi avtomobili podobni, zato tudi ne vem, kakšne znamke je bil ta na dvorišču. Ni imel več tablice s številko in tudi vsa štiri kolesa so mu sneli.
Ko sem nekoč šla mimo, so šolarčki stali ob avtu in stiskali svoje glavice k umazanim oknom. Na zadnjem sedežu je bila velika kartonska škatla.
»Poglejte, mačice imamo,« so mi rekle šolarke. Odprli so avtomobilska vrata in
v kartonski škatli sem videla tri drobcene sive mačice. Prerivale so se med mehkimi cunjami. Mačji dom, sem pomislila.
»Kje pa je mačja mama?« sem jih vprašala.
Mama mačka se je počasi sprehajala po travniku. Bila je še mlada in zelo brezskrbna.
Anka, Maja, Blanka pa Nacek in Andrej so ji varovali mačji dom. Živalcam so prinašali mleko v plitvih pokrovcih in še kaj, kar radi ližejo mačji mladiči.
Zvečer, ko so šli šolarčki domov spat, je mama mačka prišla k svojim otrokom.
Varovala jih je celo noč do svetlega jutra.
Nekega jutra pa avtomobila ni bilo več na dvorišču.

SLOVAR:
pokrovci – pokrovčki
cunje – oblačila


(Prirejeno po: Pozdravljene, besede: berilo za prvi razred osnovne šole, DZS, Ljubljana 2001.)