115.000 - 10.000 pr. Kr. - V času zadnje ledene dobe so na področju današnje Slovenije živeli neandertalci. Bili so manjši in bolj čokati kot moderni človek. Bivali so v jamah in se preživljali z lovom. Uporabljali so kamnito orodje.

50.000 let pr. Kr. - Neandertalec je odkril ogenj, ko je zaradi udara strele je zagorela podrast. Našel je ostanke ožganega mesa in ugotovil, da je okusno. Dokler ognja ni znal sam zanetiti, je moral skrbno paziti nanj.

30.000 let pr. Kr. - Neandertalec je izumrl. Zamenjal ga je moderni človek. Ta je postal lovec, lovil je mamute, medvede in drugo divjad. Orodje si je izdeloval iz kamna, oblačil pa se je v živalske kože. Še vedno je živel v jamah.

10.000 let pr. Kr. - Po zadnji ledeni dobi se je narava razcvetela. Razširijo se gozdovi, na pretek je tekoče vode. Človek se je preživljal z lovom in nabiralništvom. Odvisen je bil od svojega okolja, zato se je nenehno selil.

8000 let pr. Kr. - Človek se je naselil za stalno. Začel je obdelovati polja in rediti domače živali, koze, ovce in govedo. Prva domača žival je bil pes. Ta je pomagal pri lovu in skrbi za ostale domače živali. Človek ni bil več odvisen od narave temveč od svojega dela. Še vedno so živeli v kameni dobi.

4.000 - 2000 let pr.n.št. - V tem času so na barju živeli koliščarji. Za plovbo so uporabljali drevake. Obdelovali so polja, prehranjevali pa so se tudi z lovom in ribolovom. Za kuhanje in shranjevanje živil so uporabljali lončeno posodo. Poleg kamnitega orodja in orožja so začeli že vlivati orodje iz bakra. Ta čas imenujemo bakrena doba.

2000 - 800 let pr.Kr. - Ljudje so začeli uporabljati novo kovino, bron. Ta je trdnejši od bakra, ker vsebuje tudi kositer, svetlečo in zelo uporabno kovino. Posamezne družine so se povezovale v skupnosti, nastala so plemena. Mrtve so sežigali in njihov pepel shranjevali v žarah. Obdobje se imenuje bronasta doba.

800 - 100 let pr. Kr. - Ljudje so se naučili uporabljati železo. Začeli so se naseljevati v bližini rudnikov železove rude. Železo je trdnejše od bakra in brona. Iz njega so izdelovali orožje in orodja. Razvila se je trgovina s kovinami in z različnimi izdelki. Obdobje se imenuje železna doba.

200 let pr.n.št - V naših krajih je nastalo veliko rimskih mest. Preko sedanje Slovenije je vodila jantarna pot, po kateri so tovorili jantar. Poetovio (Ptuj), Celeia (Celje), Nauportus (Vrhnika), Longaticum (Logatec) in seveda Emona (Ljubljana).

1. leto n.št. - V Betlehemu se je rodil Jezus Kristus.

69 po Kr. - Na Ptuju, tedanji Poetoviji so rimski vojaki za cesarja oklicali svojega poveljnika Vespazijana. Kasneje je ta cesar dal zgraditi slavni Kolosej, amfiteater v Rimu.

okrog 476 n.št. - Germanska ljudstva, barbari, so zavzemali vedno več rimskega ozemlja in slednjič popolnoma zavzeli območje. Tudi limes - zaporni zid iz rimskih utrdb - ni pomagal. Barbari so zmagali. Rimsko cesarstvo je propadlo.

okrog 550 - S področja današnje Slovaške so se v prostor pod Alpami naselili Slovani. Od ljudi, ki so živeli na tem področju, so prevzeli način kmetovanja. Staroselci, torej tisti, ki so prej živeli na tem področju, so se umaknili v hribovite predele.

751 - Slovani so verovali v mnogo bogov in so svojo vero prinesli v novo domovino, Karananijo. Z vladanjem kneza Hotimirja leta 751 se je začelo pokristjanjevanje Karantancev, ki so ga pod vodstvom karantanskega pokrajinskega škofa Modesta vodili irski misijonarji iz Salzburga.

990 - 1010 - Prvo ohranjeno besedilo v slovenskem jeziku je bilo zapisano v 10. stoletju n.š. Zapiske so našli v Freisingu na Bavarskem (po slovensko Brižin), zato jih imenujemo "brižinski". Ker so za nas tako zelo pomembni, jim rečemo tudi "spomeniki".

1333 - 1456 - Celjski grofje so bili plemiška družina, ki se je s porokami povezala s pomembnimi družinami iz Evrope in Balkana. Barbara Celjska se je poročila celo z nemškim cesarjem Sigismundom Luksemburškim. Bili so edini pomembni slovenski plemiči. Vendar so zadnjega Celjana ubili, preden je dobil moškega potomca. Posestva grofov Celjskih so podedovali Habsburžani.

1469 - 1483 - Turki so na svojih pohodih uničevali, plenili, morili in zasužnjevali domače prebivalstvo. Plemstvo, ki naj bi ljudi varovalo pred vpadi, se je skrivalo po svojih gradovih. Kmetje so stražili sami in ko se je turška vojska približevala, so zakurili kres. Na sosednjem hribu so zagledali ogenj in zakurili svoj kres. Tako so se kmetje med seboj opozarjali pred nevarnostjo. Zatekali so se za obzidja cerkva (tabori). Madžarski kralj Matija Korvin je s Turki sklenil premirje in morija je ponehala. Ljudje se ga v zgodbah spominjajo in ga opevajo kot kralja Matjaža.

1515 - Plemstvo je zahtevalo vedno več, več davkov, več hrane, več dela. Kmetje tega niso zmogli več, zato so se začeli upirati. Vendar niso imeli ne orožja ne znanja o vojskovanju. Vedno znova so bili poraženi. Morali so celo plačevati škodo, ki je zaradi uporov nastala. Naložili so jim davek, uporniški pfenig. Poleg plemičev se na kmete spravili tudi Turki. Tega leta je nastal največji upor, uprlo se je 80 000 kmetov.

1550 - Primož Trubar je izdal prvi slovenski knjigi: Katekizem in Abecednik. Ljudem je želel približati svojo vero, protestantizem, in jih pripraviti na branje Svetega pisma v domačem jeziku.

1553-1554 - Črna smrt (kuga) je zahteval veliko žrtev. Da bi preprečili širjenje bolezni, je bilo potovanje prepovedano in trgovina je zamrla. V mestih so bili ljudje lačni, saj niso mogli kupovati hrane, ki so jo prej v mesto vozili trgovci in kmetje. V nekaterih mestih je pomrlo do tri četrtine prebivalstva.

1689 - Janez Vajkard Valvazor je veliko potoval. Življenje je posvetil raziskovanju Kranjske. Z opisom presihajočega Cerkniškega jezera si je prislužil članstvo v angleški Kraljevski družbi. Na gradu Bogenšperk je ustanovil tiskarno in izdal knjigo Slava vojvodine Kranjske. Stroški so bili tako veliki, da je obubožal in je reven tudi umrl.

1740-1780 - Marija Terezija, avstrijska vladarka, je zase trdila, da je "prvi služabnik kraljestva". Uvedla je gojenje krompirja in pregnala lakoto. Hiše so dobile številke, otroci pa obvezno osnovno šolanje. Prepovedala je čarovniške procese in mučenje. V osnovni šoli so uporabljali slovenski jezik.

1809 - Napoleon, francoski general in cesar je ustanovil Ilirske province. Vsi prebivalci provinc so bili pred zakonom enaki. Slovenski jezik je dobil več pravic. Toda kmalu je začela francoska vlada pobirati preveč davkov, mladi fantje so morali k vojakom za dolga leta. Francoska oblast je postala nepriljubljena.

1895 - Na veliko noč je Ljubljano prizadel močan potres. Porušila se je desetina hiš, k sreči ni bilo veliko ranjenih in mrtvih. Ljudje so nekaj časa živeli na prostem, tudi v velikih sodih. Ljubljano je takrat obiskal cesar Franc Jožef II.

1898 - V Ljubljano se z Dunaja pripelje prvi avtomobil. Meščani so se pritoževali, da avto vozi prehitro in straši konje. Baron Codelli se ni dal motiti in je z veseljem vozil in strašil Ljubljančane.

1910 - Življenje doma je bilo borno. Množice Slovencev so se selile v Ameriko. Ker so bili doma vajeni trdega dela, so lahko slovenski izseljenci upali na boljše življenje. V tistem času je bilo v ZDA že nad 180.000 Slovencev.

1914 - Začela se je prva svetovna vojna. Bosanski srednješolec v Sarajevu ustreli nadvojvodo Ferdinanda, avstrijskega prestolonaslednika. Avstrijci Srbiji napovedo vojno. Ko se v vojno vključijo zavezniki iz Evrope in sveta, spopad prerase v svetovno vojno.

1918 - Konec prve svetovne vojne. Oktobra tega leta so Slovenci, Hrvati in Srbi ustanovili svojo državo, Kraljevino SHS. Kralj skupne države postane Peter Karadžoržević.

1924 - Prvič v zgodovini je Slovenec dobil zlato kolajno. Atlet Leon Štukelj si je na OI v Parizu prislužil kar dve zlati medalji, na drogu in v telovadnem mnogoboju. Bil je star že 104 leta, ko je v Atlanti (1996) ponesel olimpijski ogenj.

1941 - Po napadu Nemčije na Jugoslavijo so si slovensko ozemlje razdelili okupatorji: Nemci, Italijani in Madžari. Komunistična partija je prevzela vodstvo za osvoboditev. Borci proti okupatorju so se imenovali partizani.

1945 - Konec druge svetovne vojne. Federativna ljudska republika Jugoslavija je dobila svojo ustavo in se odpovedala kralju. Slovenija je bila le del skupne države. Kdor se z vladavino stranke ni strinjal, so ga preganjali. Veliko ljudi je izgubilo svobodo, premoženje in celo življenje.

1980 - Tega leta je umrl Tito. 35 let je bil predsednik države, predsednik edine dovoljene stranke in vrhovni poveljnik oboroženih sil.

1990 - Prvič po drugi svetovni vojni so pri nas potekale volitve, na katerih je kandidiralo več strank. Zmagal je DEMOS. 23. Decembra se na plebiscitu za samostojnost odloči 88 % vseh volilnih upravičencev.

1991 - Slovenski parlament 25.junija sprejme Deklaracijo o neodvisnosti. Že naslednji dan skuša jugoslovanska vojska preprečiti osamosvojitev. Vojaški spopadi so zahtevali 62 žrtev, 312 ranjencev.

2008 - Slovenija je kot prva nova članica vodila Evropsko unijo, od januarja do konca junija.

Matija Mitja Štih, 101 prizor iz slovenske zgodovine, 2008, Zavod sv. Stanislava, Ljubljana
http://www.zrsss.si/~puncer/Tehnika in tehnologija
www.destinacije.com/Slike/Slovenija
Portret Barbare Celjske, žene cesarja Sigismunda, iz Schedlove kronike leta 1493
http://www.baycitybombers.com/turbos/animated_Fire.gif
www2.arnes.si/%7Ejutro19/kmatjaz.htm
www.infiniteunknown.net/tag/bubonic-plague/
http://www.meteo.si/potresi/potresna%20aktivnost/potres1895.html