1 Albin Belar se je rodil 21. februarja 1864 v Ljubljani. Tu je obiskoval ljudsko šolo, nižjo gimnazijo in višjo realko; maturiral je leta 1883. Po maturi je študiral na visoki tehniški šoli na Dunaju in v Gradcu ter na univerzi na Dunaju. Doktoriral je leta 1890.
2 Nato je bil imenovan za asistenta za kemijo in naravoslovje na Mornariški akademiji na Reki; tam se je ukvarjal s pedagoškim delom in s kemijsko tehnologijo. Njegovo uspešnost dokazuje tudi spričevalo poveljstva akademije; to ga je označilo kot odličnega pedagoga in kot vsestranskega samostojnega znanstvenika.
3 Močan potres v Ljubljani leta 1895 je močno spremenil njegovo življenje – začel se je ukvarjati s seizmologijo. Njej je posvetil vse svoje raziskovanje in zanj je žrtvoval veliko svojih sredstev.
4 Leta 1896 je postal profesor za kemijo in naravoslovje na višji državni realki v Ljubljani. Hkrati je bil imenovan za okrajnega šolskega nadzornika ljudskih in meščanskih šol z nemškim učnim jezikom v Ljubljani in na Kranjskem. Dvanajst let kasneje pa je postal deželni nadzornik vseh ljudskih in srednjih šol ter učiteljišč z nemškim učnim jezikom na ozemlju današnje Slovenije.
5 Med službovanjem na realki je postavil temelje seizmologiji v avstro-ogrski monarhiji ter predstavil Ljubljano kot pomembno središče evropske seizmološke znanosti. V realki, in sicer v kletnih prostorih, v pritličju in nadgradnji kupole, je postavil potresno opazovalnico; delovati je začela 18. septembra 1897. Prve instrumente je kupil v Italiji, nekaj pa jih je izdelal kar sam, tako da je bilo leta 1898 v opazovalnici pet seizmografov, 14 let pozneje pa že 27 – njegova potresna opazovalnica je bila ena od najbolje opremljenih na svetu. Njegove seizmografe so uporabljali tudi na Češkem; na mednarodni razstavi meteoroloških in seizmoloških instrumentov v Faenzi v Italiji pa je za svoj izum dobil prvo nagrado.
6 Njegova pomembnejša dejavnost je bila tudi izdajanje mesečnika Potresna opazovalnica. Revija je izhajala v Ljubljani od leta 1901 do 1910. Bila je ena od prvih znanstvenih seizmoloških revij na svetu in v njej so objavljali najuglednejši znanstveniki tistega časa.
7 Spomladi leta 1919 je potresna opazovalnica prešla pod državno nadzorstvo, Albin Belar pa se je preselil v Podhom pri Bledu, kjer je v družinski vili ustanovil zasebni observatorij; ta je deloval do leta 1930.
8 Seizmologiji predani znanstvenik in naravovarstvenik se je hudo bolan umaknil v samoto Kočevske in tam 1. januarja 1939 tudi umrl.
Prirejeno po: Jože Mihelič, Renato Vidrih –
Albin Belar, naravoslovec, seizmolog in naravovarstvenik
(Proteus, 2001.)
