ALPSKI SVIZCI
Svizci so največje veverice na svetu. Za razliko od svojih najmanjših sorodnic, tj. 7–10 cm velikih afriških veveric, zrastejo čez 70 cm in tehtajo do 8 kg. V Sloveniji živijo alpski svizci; ti so malo manjši in lažji od svojih največjih sorodnikov.
1. Alpski svizci (Marmota marmota) živijo nad gozdno
mejo v visokogorju Centralnih in Zahodnih Alp (do 2.700 m visoko). Pri nas so izumrli pred okoli 10.000 leti (verjetno zaradi otoplitev); ponovno so jih naselili sredi prejšnjega stoletja.
2. Živijo v velikih družinskih skupnostih. Vseh članov je lahko do 20, to so samec in samica ter njuni večletni potomci. Med seboj so zelo prijazni. Pogosto se sončijo na kakšni večji skali pred svojim rovom, eden od njih pa prevzame vlogo čuvaja – nepremično sedi na zadnjih nogah (pravimo, da »postavlja možica«) in opazuje okolico; na nevarnost opozori z glasnim žvižgom. Do vsiljivcev so zelo
napadalni in krčevito branijo svoje ozemlje (tega zaznamujejo z izločki ličnih žlez). Odrasli samci se sčasoma odselijo ter si na robu ozemlja svojih staršev ustvarijo svojo družino.
3. Alpski svizci so rastlinojedi. Prehranjujejo se z mehkimi deli zelišč in s travo. Na dan potrebujejo do 1,5 kg svežih rastlin, pred zimo pa še več.
4. So talne živali. Pod zemljo si izkopljejo razvejane rove, dolge do 30 m; ti segajo 2–5 m globoko. Plitvejše rove uporabljajo za zaščito pred plenilci (npr. pred planinskimi orli, krokarji, lisicami, risi in kunami), globlji rovi pa vodijo v brlog, v katerem na suhi travi prezimuje vsa družina.
5. Spijo pravo zimsko spanje; to traja 5–6 mesecev. V tem času se jim precej znižata telesna temperatura (s 36 °C na 4,5 °C) in število srčnih utripov na minuto (2–3 utripi na minuto), upočasni se jim tudi dihanje (1–4 vdihi na minuto). Ker so odrasli svizci toplejši od mladičev, nadzorujejo starši in njihovi starejši potomci temperaturo mladičev tako, da se stisnejo k njim. Tako tudi varčujejo z energijo in si povečujejo možnosti za preživetje. Kljub temu v povprečju preživi le desetina svizcev.
6. Ko se svizci prebudijo iz zimskega spanja, se začne parjenje. V juniju ali juliju se skoti do 5 slepih golih mladičev. Ker so samice precej shujšane od zimskega
spanja, je to zanje zelo izčrpavajoče; zato v svojem življenju (ki lahko traja do 20 let) ne kotijo več kot trikrat.
Maja Berden Zrimec
(Prirejeno po reviji Gea, april 2007.)
1. Alpski svizci (Marmota marmota) živijo nad gozdno
mejo v visokogorju Centralnih in Zahodnih Alp (do 2.700 m visoko). Pri nas so izumrli pred okoli 10.000 leti (verjetno zaradi otoplitev); ponovno so jih naselili sredi prejšnjega stoletja.
2. Živijo v velikih družinskih skupnostih. Vseh članov je lahko do 20, to so samec in samica ter njuni večletni potomci. Med seboj so zelo prijazni. Pogosto se sončijo na kakšni večji skali pred svojim rovom, eden od njih pa prevzame vlogo čuvaja – nepremično sedi na zadnjih nogah (pravimo, da »postavlja možica«) in opazuje okolico; na nevarnost opozori z glasnim žvižgom. Do vsiljivcev so zelo
napadalni in krčevito branijo svoje ozemlje (tega zaznamujejo z izločki ličnih žlez). Odrasli samci se sčasoma odselijo ter si na robu ozemlja svojih staršev ustvarijo svojo družino.
3. Alpski svizci so rastlinojedi. Prehranjujejo se z mehkimi deli zelišč in s travo. Na dan potrebujejo do 1,5 kg svežih rastlin, pred zimo pa še več.
4. So talne živali. Pod zemljo si izkopljejo razvejane rove, dolge do 30 m; ti segajo 2–5 m globoko. Plitvejše rove uporabljajo za zaščito pred plenilci (npr. pred planinskimi orli, krokarji, lisicami, risi in kunami), globlji rovi pa vodijo v brlog, v katerem na suhi travi prezimuje vsa družina.
5. Spijo pravo zimsko spanje; to traja 5–6 mesecev. V tem času se jim precej znižata telesna temperatura (s 36 °C na 4,5 °C) in število srčnih utripov na minuto (2–3 utripi na minuto), upočasni se jim tudi dihanje (1–4 vdihi na minuto). Ker so odrasli svizci toplejši od mladičev, nadzorujejo starši in njihovi starejši potomci temperaturo mladičev tako, da se stisnejo k njim. Tako tudi varčujejo z energijo in si povečujejo možnosti za preživetje. Kljub temu v povprečju preživi le desetina svizcev.
6. Ko se svizci prebudijo iz zimskega spanja, se začne parjenje. V juniju ali juliju se skoti do 5 slepih golih mladičev. Ker so samice precej shujšane od zimskega
spanja, je to zanje zelo izčrpavajoče; zato v svojem življenju (ki lahko traja do 20 let) ne kotijo več kot trikrat.
Maja Berden Zrimec
(Prirejeno po reviji Gea, april 2007.)