Že davno je bilo, odkar je Pika prijezdila v svoje mesto in se vselila v vilo Čira-Čara skupaj s konjem, z opico in s svojim kovčkom, polnim zlatnikov, ki ga je dobila od svojega očeta. Ko je prijezdila, si je pela:
Hej, Pika Nogavička,
alo vsi v Čiro-Čaro se igrat.
Hej, jaz sem Nogavička,
mali neugnani škrat.

Pika se igra z dvema prijateljema. To sta sosedova otroka Tomaž in Anica. Prihajata vsak dan in skupaj se igrajo. Posebno lepa igra se imenuje Ne dotakni se tal! Pri tej igri plezajo in skačejo v kuhinji po pohištvu, po štedilniku in pazijo, da se ne dotaknejo tal, kajti tega se ne sme.
Na srečo je tu še konj, na katerega lahko splezaš, zlasti tam, kjer za plezanje ni pravega pohištva.
Pika zna dobro kuhati in večkrat povabi Tomaža in Anico na klobaso ali špagete. Nekoč si je iz špagetov naredila brado. Hotela je namreč vedeti, kakšna bo z brado, če bi pozneje po naključju želela postati morski razbojnik.
In potem je brado pojedla.

Prirejeno po A. Lindgren, Pobegnimo s Piko Nogavičko, Založništvo Pozoj, Velenje 1995
Naslovna ilustracija: Klikni tukaj