Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja. Traja že skoraj 400 let. Nevihta je dovolj velika, da jo lahko vidimo z daljnogledi na Zemlji.
Vidimo lahko prečne podrobnosti oblakov velikosti 160 km (100 milj). Bela jajčasta nevihta s približno enakim premerom kot Zemlja neposredno pod Veliko rdečo pego nam daje vtis o velikosti Jupitra.
Pika je rdeča, ker vsebuje z metanom bogate pline rdeče barve, ki se dvigujejo iz nižjih predelov ozračja.
Njena jajčasta oblika se vrti v obratni smeri urinega kazalca z vrtilno dobo približno 6 dni. Velika je kot dva (ali trije) planeti Zemljine velikosti. Vrhovi njenih oblakov so 8 km nad vrhovi sosednjih oblakov.
Nevihte, kakršna je ta, so običajne v ozračjih plinskih velikanov. Na primer Neptun ima Veliko temno pego. Jupiter ima tudi manjše neimenovane nevihte, bele ovale in rjave ovale. Beli ovali vsebujejo relativno bolj hladne oblake. Rjavi ovali so toplejši in ležijo znotraj »običajne plasti oblakov«. Takšne nevihte lahko trajajo ure ali stoletja.
Velika rdeča pega je izredno stanovitna, saj jo je prvi opazil Galilei leta 1610 pred skoraj 400 leti. Trenutno je Velika rdeča pega približno za polovico manjša kot je bila pred sto leti. Ni znano, kako dolgo bo še trajala, kakor tudi ne, ali je posledica običajnih kolebanj.
Vzpostavljeno iz Wikipedija
 Ko končaš, se vrni k nalogam. | Ta nenavaden pogled na Jupitrovo Veliko rdečo pego in njeno okolico je posnela vesoljska sonda Voyager 1 25. februarja 1979. Vesoljsko plovilo je bilo oddaljeno 9,2 milijonov kilometrov (5,7 milijonov milj) od Jupitra. |
Vidimo lahko prečne podrobnosti oblakov velikosti 160 km (100 milj). Bela jajčasta nevihta s približno enakim premerom kot Zemlja neposredno pod Veliko rdečo pego nam daje vtis o velikosti Jupitra.
Pika je rdeča, ker vsebuje z metanom bogate pline rdeče barve, ki se dvigujejo iz nižjih predelov ozračja.
Njena jajčasta oblika se vrti v obratni smeri urinega kazalca z vrtilno dobo približno 6 dni. Velika je kot dva (ali trije) planeti Zemljine velikosti. Vrhovi njenih oblakov so 8 km nad vrhovi sosednjih oblakov.
Nevihte, kakršna je ta, so običajne v ozračjih plinskih velikanov. Na primer Neptun ima Veliko temno pego. Jupiter ima tudi manjše neimenovane nevihte, bele ovale in rjave ovale. Beli ovali vsebujejo relativno bolj hladne oblake. Rjavi ovali so toplejši in ležijo znotraj »običajne plasti oblakov«. Takšne nevihte lahko trajajo ure ali stoletja.
Velika rdeča pega je izredno stanovitna, saj jo je prvi opazil Galilei leta 1610 pred skoraj 400 leti. Trenutno je Velika rdeča pega približno za polovico manjša kot je bila pred sto leti. Ni znano, kako dolgo bo še trajala, kakor tudi ne, ali je posledica običajnih kolebanj.
Vzpostavljeno iz Wikipedija