O ŽIVLJENJU
Slavko Pregl se je rodil 9. 9. 1945 v Ljubljani; tu je tudi obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. V osnovni šoli je bil odličnjak, njegovo spričevalo so krasile same petice, z
eno samo izjemo – štirico za telovadbo. V prostem času je igral harmoniko v harmonikarskem orkestru in klarinet v godbi na pihala. Bil je tudi član pionirske prostovoljne gasilske čete v gasilskem društvu.

V gimnaziji se je začel ukvarjati z novinarskim in uredniškim delom – bil je urednik šolskega glasila. Ukvarjal pa se je tudi s pisanjem, in sicer je pisal basni, povesti, humoristične črtice ipd. ter jih objavljal v revijah in časopisih; zanje je prejel več priznanj.

Po gimnaziji se je odločil za študij ekonomije (tudi v Ljubljani); diplomiral je l. 1972.

Od l. 1969 do 1991 je bil zaposlen v založbi Mladinska knjiga, v obdobju 1991–2002 pa je bil samostojni založnik in direktor založbe EWO. S knjigami se torej ni ukvarjal le kot pisatelj, temveč so ga vse življenje spremljale tudi v poklicnem življenju. Z njimi je prepotoval veliko sveta in v več kot tridesetletnem delu v založbah si je pridobil bogate mednarodne izkušnje. Svoje prigode in nezgode s službenih potovanj, ki so tudi odsev tistega časa, je iskrivo in hudomušno predstavil v delu S knjigo po svetu. Od leta 2003 je samozaposlen v kulturi.

Od l. 2005 do 2007 je bil podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, l. 2007 pa je postal njegov predsednik. Bil je tudi predsednik Bralne značke Slovenije (2004–2008) in to je bila po njegovem mnenju »ena od najlepših funkcij doslej«.

O KNJIŽEVNEM USTVARJANJU
Slavko Pregl piše kratko prozo in povesti za mladino ter tudi za odrasle. V delih za mladino na humoren način predstavlja zgodbe o mestnih otrocih in mladostnikih, tudi
o nasilju med njimi in o vlogi staršev. O svojem ustvarjanju je nekoč povedal, da začne knjigo pisati šele, ko ima v glavi osnovno zgodbo in junake, nato pa nekega jutra zgodba kar sama privre na dan.

ZA MLADE:
Odprava zelenega zmaja (1976), Priročnik za klatenje (1977), Papiga v šoli, Geniji v kratkih hlačah (obe 1978), Denar (1979), Juha Cviluha, Umazana zgodba, Strašna
bratranca, Zgode na dvoru kralja Janeza (vse 1981), Bojni zapiski mestnega mulca, Zdravilo za poredneže (obe 1982), Smejalnik in cvililna zavora (1984), Geniji v dolgih hlačah (1985), Zgodba o knjigi (1986), Smrka in njegovi (1987), Olimpiada v živalskem vrtu (1990), Če bi in če ne bi, Počesane muhe ali Zelo zapleten priročnik o lepem vedenju (obe 1993), Papiga že spet v šoli (2001), Srebro iz modre špilje, Zvezda s čepico (obe 2003), Usodni telefon, Male oblačne zgodbe, Mulci na pohodu (vse 2004), Spričevalo, Ujeti ribič (obe 2005), Dva majhna ribiča, Varja se pogovarja (obe 2006).

ZA MANJ MLADE:
Nova zgodovina (1972), Basni (1978), S knjigo po svetu (2003), Zadnja želja (2005).

ZA RADOVEDNEŽE:
- Že od malega se boji psov: »Kot šolar sem bil nogometni vratar in nekega dne je na nogometno igrišče pritekel pes. Na voljo je imel debeluhe in mišičnjake, izbral pa si je mene, ki sem bil koščen, in me ugriznil. Novico o tem, da so moje
kosti dobre, je tovariško razširil med psi v Šentvidu in ob raznih priložnostih so me ugriznili še trije …«

- Zaradi svojih 191 cm spada med »največje živeče mladinske pisatelje«, zato so ga na srečanju mladinskih književnikov v šali izvolili za »carja« Odbora za zaščito najboljših slovenskih mladinskih pisateljev.

- Njegove knjige so prevedene v dvanajst jezikov.

- Junaki v njegovih knjigah so predvsem fantje. Na vprašanje, ali so mu fantje bolj pri srcu kot dekleta, je odgovoril: »Da, res, fantje so mi bolj pri srcu, dekleta imam pa v srcu!«

- L. 1978 je za knjigo Geniji v kratkih hlačah prejel Levstikovo nagrado, l. 2004 je bil za knjigo Srebro iz modre špilje nagrajen z večernico, l. 2005 pa za Usodni telefon z desetnico.

(Prirejeno po: Šolski album slovenskih književnikov,
izbrala in uredila Alenka Kepic Mohar, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2007