V soboto, 15. januarja, je dijak šentviške gimnazije v Ljubljani skozi megleno kopreno zagledal temen madež na površini Sonca. Odšel je na šolsko teraso; tam imajo člani astronomskega krožka svoj observatorij in v njem potrebno opremo za opazovanje nebesnih pojavov. Prosil jih je za pomoč pri opazovanju nenavadne lise. Opazoval jo je z binokularjem s filtrom, prelistal knjigo o zvezdah ter ugotovil, da je to Sončeva pega. Naslednji dan si je pojav ponovno ogledal s teleskopom. Ugotovil je, da se pega premika po Sončevi ploskvi. Njen obris ga je spominjal na mravljo s temnim osrednjim delom in svetlejšim robom. S posebnim okularjem je ocenil njeno dolžino in širino. Izračunal je, da meri v dolžino približno 120 000 km, v širino pa 64 000 km. To je pomenilo, da je bila desetkrat širša od premera Zemlje. V ponedeljek je med opazovanjem ugotovil, da se je pega še nekoliko raztegnila, v torek pa se je malo skrčila in pomaknila k južnemu robu Sončeve ploskve.
T. Š. (Prirejeno po dnevniku Delo, 22. 1. 2005.)
MALI SLOVAR astronomija – znanost, ki raziskuje nebesna telesa binokular – daljnogled za obe očesi observatorij – ustanova za opazovanje naravnih pojavov okular – sistem leč kake optične priprave teleskop – daljnogled za opazovanje zvezd
Kdo je napisal izhodiščno besedilo?
Kje je bilo besedilo objavljeno?
Komu je namenjeno izhodiščno besedilo?
Samo članom astronomskega krožka.
Bralcem določenega časopisa.
Predvsem dijakom šentviške gimnazije.
Opazovalcem Sončeve pege.
Kaj je bil namen pisca izhodiščnega besedila?
Bralce je želel seznaniti z delom astronomskega krožka.
Bralce je želel seznaniti z vesoljskim teleskopom.
Bralce je želel seznaniti z dijakovim opazovanjem Sončeve pege.
Bralce je želel pripraviti do ogleda enega od naravnih pojavov.
Ali je trditev pravilna? Dijak je opazoval Sončevo pego štiri dni.
DA
NE
Ali je trditev pravilna? S teleskopom je naredil nekaj posnetkov Sončeve pege.
DA
NE
Ali je trditev pravilna? Ugotovil je, da je Sončeva pega tako velika kot Zemlja.
DA
NE
Ali je trditev pravilna? Sončeva pega je bila vse dni na istem delu Sončeve ploskve.
DA
NE
Kaj je odkril dijak zadnji dan?
Velikost Sončeve pege.
Sončevo pego.
Zmanjšanje Sončeve pege.
Povečanje Sončeve pege.
Ali si star/stara toliko kot fant, o katerem govori izhodiščno besedilo?
Ne, fant je starejši od mene.
Ne, fant je mlajši od mene.
Da.
Po čem sklepaš, da ti in fant nista stara enako?
V izhodiščnem besedilu (zadnja dva odstavka) poišči protipomenko in jo napiši. NOČ -
V izhodiščnem besedilu (zadnja dva odstavka) poišči protipomenko in jo napiši. TEMNEJŠIM -
V izhodiščnem besedilu (zadnja dva odstavka) poišči protipomenko in jo napiši. OŽJA -
V izhodiščnem besedilu (zadnja dva odstavka) poišči protipomenko in jo napiši. SKRČILA SE JE -
Kaj so spodnje besede? temen, šolska, Sončeva, nebesno
Samostalniki.
Pridevniki.
Glagoli.
Navedeno poved dopolni z besedami v oklepaju. Pazi na pravilno obliko. Pozorno je opazoval (Sončeva ploskev).
Navedeno poved dopolni z besedami v oklepaju. Pazi na pravilno obliko. Mnogo ljudi sploh ni opazilo (nenavadna lisa).
Dijak je odšel na šolsko teraso, ker je na površini Sonca opazil temen madež. Vprašaj se po podčrtanem delu povedi. Napiši vprašalno poved.
dijak je izračunal da je zemljin premer desetkrat manši od premera Sončeve pege. Zgornjo poved napiši brez pravopisnih napak.