NAVADNI PUPEK

Za navadnega pupka sta značilna s temnimi pegami posuta oranžen trebuh in rožnato grlo.

Rep mu dobro služi pri plavanju. Tudi pupek je dvoživka.
V vodi živi spomladi in v začetku poletja, ko se drsti, sicer pa na kopnem.
Za pupke je značilna spolna dvoličnost. To pomeni, da se samec loči od samice. V paritvenem obdobju se samcem razvije izrazit nazobčan kožni greben na hrbtu in plavalna kožica med prsti zadnjih nog. Spodnji del repa se samcu obarva živo modro in rdeče. Samice pa celo življenje ostanejo nevpadljivo obarvane. Izven paritvenega obdobja pa so tudi samci podobni samicam
KRAP
To ribo najdemo v počasi tekočih in tudi v stoječih vodah.
Znanih je več vrst, ki se med seboj zelo razlikujejo po številu in velikosti lusk. Hranijo se z ostanki rastlin in manjšimi v vodi živečimi živalmi.
ČAPLJA
Zgornji del njenega telesa je bolj ali manj enotno pepelnato siv, trebušni del je sivo bel, na bokih pa ima črni lisi. Njen dolg in močan kljun je umazano rumene barve.
Z njim spretno lovi plen. Ure dolgo lahko nepremično stoji ob mlaki in čaka, da nič hudega sluteča žaba pride mimo nje. Takrat bliskovito iztegne vrat in zgrabi plen. Drugič pa na dolgih rumenkasto sivih nogah stopa po močvirju in opreza za dvoživkami, plazilci in malimi sesalci. Njenemu ostremu vidu pa ne uidejo niti polži, žuželke in ptičji mladiči. 
PIJAVKA
Pijavkino telo je dolgo do 10 cm. S hrbtne in trebušne strani je nekokoliko sploščeno. Prečno je razdeljeno v kolobarje. Zaradi svoje zelenorjave barve je težko opazljiva. To pomeni, da ima varovalno barvo. Sesa kri toplokrvnih živali.
Nekatere zajedajo tudi na ribah ali rakih. Kožo zareže s čeljustmi zraven pa spusti tekočino, ki prepreči strjevanje krvi. Kri sesa tako dolgo, dokler se njena razvejana jetra popolnoma ne napolnijo. Kri nato prebavlja več mesecev. Strada lahko celo 2 leti. Pijavke prezimijo v blatu.