Ali imaš rad kostanj? Jaz imam najraje pečenega. Še rajši pa ga grem jeseni nabirat v gozd. Obisk bližnjega gozda je zame vedno prava pustolovščina. Rad imam vonj po gozdu. Tam lahko opazujem živali in nabiram gozdne sadeže. Moj najboljši prijatelj Andrej gozda ne mara preveč, ker se mu je tam zgodila nesreča. Rad pa ima živali in kostanjtudi. Opisal bom, kaj se mu je lansko jesen zgodilo v gozdu.
Andrej je šel s svojim bratom Petrom in teto Meto nabirat kostanj. V bližnjem gozdu kostanja ni bilo več, zato so se do naslednjega gozda peljali s tetinim novim avtomobilom. Vozili so se približno pol ure. Parkirali so pred gostilno Pri Micki.
Vsak s svojo košaro so se odpravili v gozd. Dogovorili so se, da bodo tekmovali, kdo bo nabral največ kostanja. Tekmovanje se je začelo. Petru je šlo nabiranje zelo dobro od rok, Andreja pa so bolj zanimale gozdne živali. Teta je fanta večkrat opozorila, naj pazita, da ne bosta zašla.
Po uri in pol nabiranja kostanja je teta Meta opazila, da je Andrej izginil. Peter je stopil k najvišjemu drevesu in splezal nanj. Z vrha drevesa je zelo dobro videl okolico. Nedaleč stran je opazil Andreja, ki je težko hodil. Peter je splezal dol in mu skupaj s teto pohitel pomagat. Ko sta prišla do Andreja, jima je povedal, kaj se mu je zgodilo. Razložil jima je, da je med opazovanjem mravljišča stopil na skalo. Ta je bila spolzka in je
padel. Udaril se je v nogo in si jo poškodoval. Pri padcu je stresel košaro in ostal brez vseh kostanjev. Namesto h kosilu so se morali odpraviti k zdravniku.