Na sušnost avstralske celine vplivajo lega ob južnem povratniku, morski tokovi in izoblikovanost površja. Sever celine sega v tropski toplotni pas, srednji v subtropski pas, južni del pa v zmernotopli pas. Na severu od novembra do marca pihajo vlažni monsunski vetrovi. Sušno obdobje je od junija do oktobra. Na tem območju prevladuje suha savana, le na skrajnem SV je vlažna savana. Za dve tretjini Avstralije je značilno pomanjkanje padavin oziroma sušnost. Tretjina ozemlja dobi manj kot 250 mm padavin letno. Ob povratni ku se razteza obsežna puščava. Sredozemsko podnebje z 900 mm padavin je na JZ in ob Spencerjevem zalivu. Vzhodna obalna območja do gorskih grebenov Velikega razvodnega gorovja imajo vlažno subtropsko podnebje z gozdovi evkaliptusa. Skrajni jug Avstralije in otok Tasmanija imata vlažno zmernotoplo oceansko podnebje.
Rastlinstvo je prilagojeno podnebju. V polpuščavah raste bodljikavo grmičasto rastlinstvo, imenovano scrub.
Majhno količino padavin v Avstraliji nadomeščajo s črpanjem arteške vode. Ena tretjina površine Avstralije ima zaloge arteške vode, predvsem na območju Osrednjeavstralskega nižavja. To je podtalnica, ki je ujeta med dve neprepustni plasti kamnin. Pod pritiskom prihaja na površje kot arteški izvir, če pa jo črpajo iz vrtine, govorimo o arteškem vodnjaku. Lahko je slana in tudi z visoko temperaturo. Zaloge arteške vode se nahajajo v zemeljskih plasteh v različnih globinah.
Vir: Igor Bahar in drugi, Geografija 8, MK