Telo potrebuje kisik, da pretvori hranilne snovi v energijo. V telesu pa nastajajo snovi, ki so odveč in jih moramo iz telesa sproti izločati. Ena od teh snovi je ogljikov dioksid, ki ga zato stalno izdihavamo. Vdihavamo torej zrak zaradi kisika, ki je v njem, izdihavamo pa zrak, v katerem je veliko ogljikovega dioksida.
Ko vdihnemo, zrak potuje skozi nosno votlino, žrelo in grlo. V grlu je poklopec, ki skrbi za to, da ne bi v sapnik zašla hrana ali tekočina. Tam so tudi glasilke, organ za proizvajanje glasu. Iz grla vodi sapnik, ki se v višini srca cepi v dve sapnici ali dva bronhija. Bronhija vodita v pljuča. Pljuča so najpomembnejši del tvojih dihal. Sestavljena so iz dveh pljučnih kril, desnega in levega. Vsaka sapnica se deli v vedno manjše cevke in cevčice. Na koncu najtanjših cevčic so pljučni mehurčki. V stenah mehurčkov so drobne žilice, kapilare. Zelo tanke so, tako da se skoznje lahko izmenjavata kisik in ogljikov dioksid.
Zrak vdihnemo takrat, ko se pljuča razširijo. Prepona pod pljuči se spusti, rebra pa se razmaknejo. Pljuča se zato razširijo in vsrkajo zrak. V pljučnih mehurčkih skozi stene kapilar kisik prehaja iz pljuč v kri. Kri nato odda v pljuča ogljikov dioksid. Potem se kri, bogata s kisikom, vrne v srce.
Odrasel človek vdihne v minuti 16 do 18-krat, dojenček do 40-krat. Ob težjem, napornem delu dihamo hitreje in globlje. Če mirno dihamo, vdihnemo vsakič le pol litra zraka. Z globokim vdihom pa spravimo v pljuča dva litra zraka. Zrak lahko vdihavamo skozi nos in tudi skozi usta. Vendar je vdihavanje skozi nos bolj zdravo.

Podobne naloge