1 Ljudje že stoletja potujejo v neznano. Prvi raziskovalci so se podajali na pot, da bi našli nova bivališča, novo obdelovalno zemljo in s tem nove vire hrane, da bi sklepali zavezništva z oddaljenimi ljudstvi in osvojili nova ozemlja, da bi širili novo vero, da bi odkrili nove trgovske poti itd.

2 Raziskovalci so se podajali v kraje, ki jih ni bilo na zemljevidu in kjer so nanje morda prežala sovražna ljudstva. Priobalna ljudstva so se izpopolnila v izdelavi plovil in se podajala na dolga, nevarna potovanja ob obalah Evrope in še dlje, do Afrike, Amerike in Arktike. Znane so bile tudi odprave po kopnem – neustrašni popotniki so se podajali v puščave severne Afrike in Azije.

3 Tudi v sodobnem času raziskovalci raziskujejo po neznanem in velikokrat težavnem terenu, kjer nanje prežijo številne nevarnosti. Najpogosteje potujejo, da bi bolje spoznali nove rastlinske in živalske vrste, delovanje različnih ekosistemov in da bi preučevali kamnine in fosile.

4 V TROPSKEM PRAGOZD
Odprave v tropski deževni pragozd so za raziskovalce pravi izziv, saj v njem vladajo vročina, vlaga, tema in hrup. Zaradi gostega rastja vanj ne more prodreti veliko sončnih žarkov in pot skozi podrast je zelo počasna in naporna. Dodatne nevarnosti pomenijo globoke reke, ki jih je težko prečkati, piki žuželk in bolezni, kot je malarija. Toda džungla s tisoči različnih živalskih in rastlinskih vrst je za raziskovalce velik užitek.

5 POLARNE ODPRAVE
Na polarnih območjih, na Arktiki in Antarktiki, se morajo raziskovalci spopadati z nasploh najostrejšimi razmerami. Pot jim otežujejo ledeniki, plazovi in globoke razpoke v ledu. Temperature se velikokrat spustijo pod –50 ˚C. Močni vetrovi dvigajo snežne viharje, zato udeleženci polarnih odprav nosijo več plasti toplih in zračnih oblačil.

6 ODPRAVE PREK PUŠČAV
Poznamo več različnih tipov puščav. Nekatere so peščene, druge skalnate, v nekaterih raste grmičevje. V vseh pade le majhna količina dežja in v mnogih so pogosti peščeni viharji. V njih tako rekoč ni najti vode, sence in zavetja. Ker nad puščavami ni oblakov, čez dan sonce neznansko pripeka, ponoči pa je mraz. Raziskovalci si prizadevajo izgubiti čim manj telesne tekočine, zato delajo zvečer, ko se temperature spustijo.



7 RAZISKOVANJE OCEANSKIH GLOBIN IN PODVODNIH JAM
Več kot dve tretjini zemeljske površine prekriva voda, vendar so morske globine še vedno najmanj raziskani predeli na svetu. Tam raziskujejo življenje globokomorskih bitij, globoke podvodne jame in potopljene ladje. Pri globokih potopih znanstveniki potrebujejo posebno opremo, ki jih ščiti pred velikim pritiskom vode. Pogosto morajo premagovati vrtince ali se plaziti skozi ozke prehode.

(Prirejeno po: Philip Wilkinson, Najlepša knjiga o raziskovalcih, Učila, 2002, in National Geographic Junior, maj 2013, str. 32.)