Vsakdan je lahko pisan
kot pisan pajčolan.

Včasih je vesel in nasmejan
in se obleče kot Pust
in je ves bleščeč, razgret in srečen
od oči do ust.
Včasih je žalosten.
Takrat je ves vijoličast v obraz.
Ves dan samo po kotih poseda
in ga nenehno trese mraz.

Največkrat ni niti žalosten niti vesel.
Takrat je ves podoben sam sebi
in si, kot za špas,
nadene svoj vsakdanji obraz.

Vsakdan je lahko tudi bolan.
Takrat se ves skesan ovije v siv pajčolan
in v hipu postane čisto navaden
vsakdanji Vsakdan.

(Štampe Žmavc, B., 1990. Čaroznanke. Ljubljana: Mladinska knjiga.)